‘Pustita nam rože po našim sadit’, naslov piesmi, ki je udobila parvi Senjam beneške piesmi na Liesah lieta 1974, je tudi naslov že trecje knjige s piesmimi Sejma, ki jo je izdalo kulturno društvo Rečan v sodelovanju z društvom Ivan Trinko. V teli zadnji knjigi je zbranih 117 slovienskih piesmi, ki so jih avtorji iz Terske an Nediških dolin napisali za Senjam od lieta 1996 do predlanskega lieta.
V telem cajtu je biu Senjam desetkrat, vič liet na igrišču za lieško cierkvijo, na odpartem, ker so muorli obnovit telovadnico. Lieta 2001 je biu posvečen cerkveni piesmi an je biu tudi zadnji, na katerem je sodelovau Checco Bergnach. Kako veliko praznino je pustu za sabo, se je poznalo tudi na teli kulturni prireditvi. Po Sejmu iz lieta 2002 se je srečna an priljubljena kulturna iniciativa društva Rečan ustavla za šešt liet.
De je bluo tisto sienje, ki so ga v začetku sedemdesetih liet kulturni operaterji društva Rečan usijal, an tuole ne brez polemik, nasprotovanja an ustrahovanja, zdravo an močnuo, pa se je spet pokazalo, saj je Senjam začeu nazaj poganjat. Lieta 2008 je nazaj oživeu an od tekrat se ponavlja vsake dvie lieta. Lietos ga bomo spet imieli novemberja v telovadnici na Liesah. Zaki ne vsako lieto, je lahko zastopit, saj je potriebno veliko diela za spejat takuo veliko manifestacijo, ki spodbuja kreativnost v domačem slovienskem jeziku. Potriebno je tudi zbrati zadost finančnih sredstev, saj so za vsak senjam piesmi posnete na CD.
Ideja zbrati v knjigi piesmi vsakega Sejma je pametna, saj bi bila velika škoda, če bi se tuole dielo zgubilo an pozabilo. Pomaga pa nam zastopit tudi, kajšna je kulturna evolucija naših avtorjev an vse Benečije. V tretji knjigi “se čuti prehod iz stare generacije v novo, ki pa niema še jasnih ciljev”, je napisu Aldo Klodič, ki je kupe z Margherito Trusgnach, Lucio Trusgnach an Živo Gruden urediu knjigo.

senjam14
“Od avtorju, ki še opisujejo z nostalgijo našo kumetuško slovensko kulturo, ki je imiela par sarcu domovino an ljubezan do starih navad, smo šli na buj posebna čustva naše mladine, ki pa se na zna še rešiti od težkih an krivičnih ran, ki nam jih je poskušala napraviti asimilacija,” je še napisu Aldo Klodič, ki je tudi posebno poudaru, de na Sejmu prihaja na dan iskanje niekega novega življenja. An de do tega parhaja, odkar “je stopila na Senjam beneške piesmi tista mladina, ki se je okrepila s slovenskim izobraževanjem v dvojezični šuoli an z glasbeno šolo s slovenskim učnim jezikom”, kar se pozna takuo v tekstih pesmi ko v iskanju novih zvokov an ustvarjanju novih melodičnih, kompleksnih an tudi tardih glasbenih motivov.
Avtorji so stari (Checco Bergnach, Aldo Klodič, Luciano Chiabudini, Franco Qualizza…) an novi parjatelji Sejma (Igor Cerno, Beti Strgar, Davide Tomasetig, Nicola Simaz…). Sevieda nieso vse piesmi super, so pa tudi take, ki so prave poezije.
Nekatere pa so ratale zlo popularne an jih naša mladina pozna an rada poje, ku recimo Viervi Igorja Černa an Ponočne misli Checca (obadvie tudi po zaslugi BK evolution) an hit piesam Očala, ki jo je napisu Michele Obit, poje pa jo Anja Skočir od skupine Blue fingers.