Z ohranjanjem slovenskega jezika do razvoja

Stalna skrb za ohranjanje slovenske kulture in besede, “ki je glas tele zemje že vič ku 1300 liet an šele priča, duo smo”, in načrti za družbeno-gospodarski razvoj so bili glavne teme letošnjega, 52. dneva emigranta, najvidnejše prireditve Slovencev videnske pokrajine, ki slovenski skupnosti nudi možnost, da izpostavi svoje načrte in prioritete za bodočnost.
V čedajskem gledališču Adelaide Ristori se je zato ob tej priložnosti kot vsako leto zbralo ob pomembnih političnih predstavnikih in upraviteljih z obeh strani meje tudi veliko število domačinov iz vseh krajev videnske pokrajine, od Nadiških do Kanalske doline.dan02
Slavnostna govornika sta bila letos predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò, ki je zastopala slovenske organizacije videnske pokrajine, in predsednik Paritetne komisije med državno in deželno upravo Furlanije Julijske krajine Ivano Strizzolo.
Dan emigranta sta tudi tokrat organizirala videnska pokrajinska odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij pod pokroviteljstvom Občine Čedad.
Po uvodnem pozdravu čedajskega župana Stefana Ballocha se je Bruna Dorbolò spomnila, kako so se v teh krajih že od nekdaj borili za to, da se ohrani slovensko narečje, ki se je v glavnem prenašalo samo ustno in v družinah. Da ne bi izgubili svojega jezika, so pred tridesetimi leti v Špetru ustanovili dvojezično šolo, na žalost pa v Terskih dolinah, Reziji in Kanalski dolini še vedno nimajo možnosti dvojezičnega šolanja. Po mnenju Dorbolojeve je prišel čas, da pristojne oblasti končno rešijo to vprašanje.
Predsednica Inštituta za slovensko kulturo se je zaustavila tudi pri začetkih delovanja Inštituta in spregovorila o evropskih projektih, pri katerih je imel pomembno vlogo Inštitut, od Jezik_Lingua, v sklopu katerega je nastalo Slovensko multimedialno okno v Špetru, do ZborZbirk, ki omogoča ohranjanje in ovrednotenje kulturne dediščine. Izpostavila je tudi željo po nadgradnji centra SMO, z večjo povezavo tudi z ostalimi dolinami v videnski pokrajini, kjer živi slovenska skupnost, in Posočjem.
Po mnenju Dorbolojeve je treba nadaljevati na poti do turističnega in gospodarskega razvoja teh krajev, da bodo lahko tu ostali tudi mladi. Poudarila pa je, da so taki projekti živ dokaz, kako lahko kultura prispeva k razvoju krajev in skupnosti. Ob koncu se je dotaknila tudi reforme krajevnih uprav in iznesla željo, da bi se med sabo lahko povezale občine, kjer živijo Slovenci, saj v drugačnih in večjih oblikah združevanja potrebe slovenske krajevne skupnosti ne bi bile upoštevane.
Ivano Strizzolo pa je v svojem nagovoru izpostavil potrebo, da se v vse večji meri podprejo ne samo pobude, ki omogočajo ohranitev slovenskega jezika in kulture, temveč tudi tiste dejavnosti, ki omogočajo družbeno-gospodarski razvoj predelov videnske pokrajine, kjer živi slovenska manjšina. Zato bi morali na novo premisliti tudi zaščitni zakon 38/2001 in postavki, ki spodbuja družbeno-gospodarski razvoj nameniti več sredstev.
Omogočiti je treba namreč tudi mladim, da ostanejo na svoji zemlji. Ta teritorij pa je že zaznamovalo izseljevanje, o čemer priča tudi ime praznika, je povedal Strizzolo. Prisotnost Slovencev je temelj avtonomije in specifičnosti naše dežele, je še poudaril, večjezičnost in večkulturnost pa sta pomembno bogastvo celotnega deželnega ozemlja, zaradi česar morajo oblasti skrbeti in podpirati manjšino.
Kulturni program so sooblikovali beneška benda BK in Blue fingers ter protagonisti spevoigre Krajica Vida, ki se sklicuje na legendo, ki je povezana tudi z Landarsko jamo in jo v Nadiških dolinah vsi zelo dobro poznajo.
Besedilo za spevoigro je napisal Aldo Klodič, glasbo David Klodič, režijo je podpisala Elisabetta Gustini, za scenografijo pa je poskrbela Luisa Tomasetig.
V glavnih vlogah sta nastopala sopranistka Elisa Iovele (Krajica Vida) in bas Goran Ruzzier (Atila), sodelovali so še otroški zbor Mali lujerji, mladinski zbor špetrske Glasbene matice in Dvojezične šole, Mali orkester špetrske Glasbene matice, Elena Guglielmotti, Michele Perrone in gledališka skupina Dvojezične šole. Prireditev so povezovale Cecilia Blasutig, Katja Canalaz, Emma Golles in Martina Tomasetig.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.