Rosalind Elsie Franklin, Cecile Vogt, Ellen Swallow Richards, Maria Cunitz, Grave Murray Hopper… Dafa, de zgrešmo, če povemo, de tele imena so za skor vse nepoznane, de na vemo, duo so ble tele žene.
Ta parva, za reč, je tista, ki je odkrila strukturo na eliko od DNA, ta druga, Cecile, je v sojem raziskovalnem inštitutu zbrala narbuj bogato  zbirko  človeških an žvinskih možganu. Take žene so ble protagonistke diela, ki ga je Beneško gledališče predstavilo v sriedo, 8. marca, v Špietre za lietošnji Mednarodni dan žena.
Za dielo, takuo za režijo ku za besedilo, je poskarbiela Elisabetta Gustini na podlagi razstave ‘Frauen in Naturwissenschaft und Technik (žene v naravoslovnih vedah an tehniki)’, ki je bla v mestu Lübeck.
V imenu Zveze beneških žen je na začetku pozdravila Marina Cernetig, ki je tudi prebrala poezijo Loredane Drecogna z naslovom ‘Žene’, ki je biu tudi naslov gledališkega diela.
Na odru so nastopil Roberto Bergnach, Anna Bernich, Cecilia Blasutig, Amelia Boscutti, Emanuela Cicigoi, Ljuba Crainich, Emma Golles, Michele Qualizza, Anita Tomasetig, Graziella Tomasetig an Andrea Trusgnach. Trieba je poviedat, de so Amelia, Ljuba an Anita parvič igrale z Beneškim gledališčem, so ble zlo barke, ku de bi ble notar od nimar. Za glasbo pa sta poskarbieli Erika Slama (flavta) an Luisa Antoni (čembalo).
Vsi kupe so predstavli like trinajstih žen, ki so stuoletja nazaj z velikim trudom (an brez de bi možje priznal tiste, kar so nardile) pokazale, kar so utegnile narest an kuo je z njim sviet ratu buojš.
Na koncu je skupina poviedala tudi, kaj so naše žene nardile za Benečijo: “Tele smo mi, žene Nediških dolin, ki med uojsko so znale preživiet družino, a tud branit svojo zemjo an se upriet tistin, ki so tiel sami komandierat an podluožt vse druge.”
Še posebno so se žene borile, de bojo an dan mogli naš otroc bit ponosni na kar imajo, de na zgubmo še telo bogatijo, ki so jo posebno naše žene s tako ljubeznijo ohranile za nas: sladke, žalostne, vesele, jezne, pa maj obupane besiede naših žen.
So ble an so žene, ki vsak dan se trudijo, de bi vsi ljudje imieli le tisto vriednost, tudi tisti, ki so v naši družbi buj šibki. Žene, ki se ne skrivajo, ki ne utiekajo pred problemi an ki praznuvajo osmi marec, Dan žena, kjer se guori o življenju druzih žen, ki so gledale an videle napri, glih ku one.