Usmerjena v bodočnost, a s trdnimi temelji preteklosti in z zdravo sedanjostjo. Takšna je pisana in velika skupnost Zveze slovenskih kulturnih društev, “najbolj deželne organizacije Slovencev v Italji”, saj deluje njenih skoraj 6.000 članov na vseh območjih od Trbiža do Milj, kot je bilo slišati na občnem zboru, ki je bil v petek v Slovenskem kulturnem domu v Špetru in ga je uvedel nastop zbora Rečan_Aldo Klodič.
Zveza slovenskih kulturnih društev, ki se letos pripravlja tudi na oprtje novega muzeja na Solbici (tam bo tudi urad ZSKD) v Reziji in na praznovanje 50-letnice Centra za kulturne raziskave v Bardu, se zavzema za sodelovanje in povezovanje med društvi in Zvezo, kot je omenila predsednica Živka Persi v svojem poročilu. Pri tem je izpostavila predvsem vlogo pokrajinskih odborov, ki najboljše poznajo območje, na katerem delujejo, kot konkretne primere dobre prakse pa navedla koncerte Primorske poje na Tržaškem, projekt jarki in kapljice kulture na Goriškem in mladinsko glasbeno vitalnost v Benečiji.
ZSKD pa stalno sodeluje tudi z drugimi organizacijami, ki niso izraz stvarnosti Slovencev v Italiji, kot so na primer deželna zborovska organizacija USCI, vsedržavno združenje ARCI (po zaslugi tega sodelovanja lahko mladi opravljajo civilno službo pri ZSKD) ali Zveza pevskih zborov Primorske. Njeno delovanje pa podpirajo tudi Javni sklad za kulturne dejavnosti in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije, zlasti pa Dežela Furlanija-Julijska krajina. Kot je poudarila predsednica Persijeva, vlada precejšnja negotovost prav zaradi spremenjenega načina financiranja, pri katerem pa je še veliko nedorečenosti. Persijeva pa je tudi opozorila na potrebo, da bi znotraj slovenske skupnosti v Italiji imeli na razpolago neke vrste strokovno službo, ki bi organizacijam pomagala na pravno-administrativnem področju. Predsednica ZSKD je omenila tudi odnose z javnimi upravami in glede tega pripomnila, da “ni vseeno, kdo upravlja občine, kjer so zgodovinsko naseljeni Slovenci” in pri tem spomnila na bližajoče se volitve v Gorici in ponekod na Videnskem.
Kar zadeva bolj ambiciozne projekte, je Persijeva omenila bližajoči Slofest, ki bo letos deželnega značaja, tako da bodo dogodki v Benečiji, Gorici in Trstu, na Tržaškem pa bodo sodelovale tudi druge jezikovne in narodne skupnosti. Kdor želi, pa ga lahko podpre tako, da zanj glasuje na spletni strani www.progettocivibanca.it.
Glede bodočnosti ZSKD, pa je Persijeva izpostavila potrebo, da mladi začutijo, da je društvo tudi njihov postor in da ga lahko bogatijo z novimi vsebinami in idejami. Dotaknila pa se je tudi vprašanja jezika, “ki je naš razpoznavni znak, brez katerega nas ni”. Pri tem pa je opozorila, da je treba dati možnost tudi drugim, da se približajo slovenski kulturi in jeziku, na primer s tečaji slovenščine po društvih v sodelovanju z zavodskimi sveti.
Na dnevnem redu je bil tudi sprejem nove članice, Slovenskega kulturnega središča Planika. Njegovo dvajsetletno delovanje na kulturnem, raziskovalnem in izdajateljskem področju za ohranitev in razvoj slovenskega jezika in kulture v Kanalski dolini je zbranim predstavil Rudi Bartaloth. Izpostavil je predvsem izbirne tečaje slovenskega jezika, ki so še posebno pomembni, ker v Kanalski dolini v šoli nimajo pouka tudi v slovenščini (razen nekaj ur pouka slovenskega jezika in glasbe v vrtcih in osnovnih šolah). Omenil pa je tudi bogato knjižnico Salvatoreja Venosija. Njen knjižni fond šteje približno 11 tisoč naslovov, ki pa žal niso računalniško urejeni.
Na občnem zboru so nato predstavniki društev soglasno odobrili obračun za leto 2016 in predračun za leto 2017. V prejšnjem letu je ZSKD uspelo še dodatno zmanjšati dolg iz prejšnjih let, ki zdaj znaša približno 25 tisoč evrov. Kot je povedal blagajnik Marko Rupel, so prihodki lani za skoraj tri tisoč evrov presegli stroške (teh je bilo približno 630 tisoč). V letu 2017 pa predvidevajo, da bo, predvsem zaradi Slofesta, stroškov in prihodkov približno 130 tisoč več kot lani.
Na koncu so sprejeli tudi nov pravilnik. Spremembe zadevajo oblike financiranja delovanja članic, saj je zdaj ZSKD odgovorna tudi za porazdelitev sredstev članicam v skladu z deželnim zakonom 26/2007.