friul

Oglejski patriarhat, ki je znan tudi kot “furlanska domovina”, je bil v resnici mednarodna, večjezična “država”. To pa tudi zato, ker so bili v njem močno prisotni prebivalci, ki so govorili slovensko, kot dokazujejo številni dokumenti. “Oglejski partiarhat,” je povedal Giorgio Banchig, zgodovinar in pokrajnski predsednik Sveta slovenskih organizacij, na posvetu “Friûl 2014, datis, storiis, simbui, visions” (Furlanija 2014, datumi, zgodovine, simboli, vizije), “je imel ključno vlogo v evangelizaciji vsega slovenskega naroda.” Poleg tega je upošteval tudi posebnost Slovencev, ki so živeli na teritoriju, ki ga je upravljal. “To dokazuje priznanje posebne avtonomije, ki so jo v tem času imele Nadiške doline,” je dodal Banchig. Avtonomija – in to je zgodovinska novost, ki jo je odkril sam Banchig – je Slovencem, ki so živeli na tem ozemlju, dopuščala tudi možnost tiskanja svojega denarja. Ta valuta je v dokumentu iz XII. stoletja, ki ga je napisal opat Giuseppe Bianchi, imenovana “Lira Sclabonica”.

“Večnarodnost” Oglejskega patriarhata je bila namreč med glavnimi temami posveta, ki sta ga organizirala Odborništvi za kulturo in za manjšinske jezike v četrtek, 3. aprila (na ta dan je leta 1077 cesar Henrik IV. Partiarhatu podelil status fevda, op.a.), v prostorih knjižnice Joppi v Vidnu. Med predavatelji so bili tudi Carli Pup, urednik Radia Onde Furlane, Giuseppe Mariuz (Furlansko filološko društvo), Velia Plozner, članica deželne komisije za nemško manjšino, raziskovalka Linda Picco in režiser Renato Rinaldi. Posvet je moderiral Marco Stolfo. V imenu javnih uprav sta pozdravila predsednik Pokrajine Viden Pietro Fontanini in občinska odbornica za jezikovne manjšine Antonella Nonino. Mariuz je v zvezi z znano teorijo Hobsbawma o izmišljanju tradicije razložil, kako lahko brez pravih zgodovinskih temeljev tudi te vrste praznovanja postanejo način za propagandiranje napačnih ali celo nevarnih političnih pogledov. Pup je nato poudaril, kako postaja danes prav zato pomembno, da se o teh vprašanjih govori s pravilnimi besedami in brez tabujev, torej o današnji avtonomiji dežele in tudi o pravem pomenu samostojnosti ali celo o neodvisnosti.