Je biu velik senjam v duore Civkičjove družine v Ščigli v nediejo, 2. aprila.
Patrizia, Gabriele an njh dva puoba Martino an Emanuele so odparli vrata soje hiše za sparjet vse pohodnike, ki so tisto nediejo šli hodit s Planinsko družino Benečije od Ščigle do Krasa, napri do Landarske jame an Landarja, Varha, kjer je cierkuca svetega Duha, an še napri do Ofjana, kjer je pa tista posvečena svetemu Donatu, za se uarnit spet v Ščiglo.
Na koncu so se spet spustil du Ščiglo, kjer je bluo kosilo.
Pruzapru kuharji od Planinske so ga skuhal dvakrat:  priet, ku so se ‘te veliki” uarnil v vas, so pokosil otroc (nih osamdeset, če zaštiejemo še njih mame an tata), ki so od desete an pu napri bli gostje kimetije “Giuseppe Specogna – Bepac”, v Briščah, ki jo daržita njega navuoda Marianna an Massimiliano. Otroc an njih družine so užival program, ki ga je za nje napravla Marina Scaggiante od Planinske s pomočjo Marianne an nje družine. Zbral so se v kimetiji Specogna, kjer so jim ponudli fruoštih.   Marianna jim je lepuo razložla vse go mez jabuk, kuo napravejo sok, ožejt, marmelade an druge dobruote. “Lekcija” je šla napri v sadounjaku, kjer rasejo jabuke. Otroc so pru navdušeno poslušal vse, kar jim je Marianna pravla an odguarjala, saj otroc, an tudi njih starši, so jo tudi spraševal puno stvari.
Na koncu so paršli v Ščiglo nomalo trudni, pa veseli za kar so vidli, se navadli an… pokušal. Po kosile so jih pejal dol v Nedižo, kjer so vidli star malin an podartije starega mosta med Ščiglo an Podbuniescam. Potle so vidli an jamo, kjer so ble ankrat krivapete. An pru gor mez krivapet jim je Marina poviedala adno lepo pravco. Za se odpočit so se ulegnili na travi an narisal, kar so vidli. Grede so pohodniki kosil. Bluo jih je okuole stuo, venčpart od zuna, an vsi so bli veseli, de so imiel parložnost odkrit naše lepote an bogatije: lepote narave, kar so hodil po stazah, bogatijo naših mikanih vasi, ki imajo posebne hiše uon s kamana, lesene pajuole, stare korita… an naše posebne cierkuca. Par svetem Duhe so zapiel an part pieucu Fajnebande. Bluo je pru ganljivo. Giorgio Banchig je pa poviedu, po sloviensko an po italijansko, zgodovino tele cierkve an od vasi Varh. Če nie bla že ura za se spet pobrat an iti napri do Ofjana an cierkve svetega Donata, so ga bli pohodniki le napri poslušal. Poslušal pa so ga spet zvestuo par svetim Donate.
Za zarobit tel dan, po kosile za te male an te velike, je začeu pravi senjam: po pašti še ser, salam, kruh, dobra kapljica, sladčine doma narete, slovienska piesam, ki “furešti” so z velikim navdušenjem poslušal an snemal, pa tudi ramonike an trombom: godli so Mattia, Simone an Franco(bollo).
Planinska je še ankrat lepuo opravla svojo dužnuost, ki nie samuo stuort hodit, pa tudi spoznat kaj smo, Slovienj, an kako bogatijo imajo Nediške doline.
Bohloni Gabrielnu, Patrizii an njih otrokam – Civkičjove družine, ki so poštudieral an napravli tel pohod; Marini, ki je pomislila ki napravt za otroke, an Marianni Famea an nje družini za kakuo so sparjel tarkaj otruok an njih družine, za kar so jim ponudli an tudi za vse kar so jih tisti dan navadli.
Se troštamo, de preživmo vsi kupe še take lepe dneve.