Predsednica Nataša Pirc Musar je srečala predstavnike slovenskih društev Videnske pokrajine

Bodite pozitvni še naprej: poskušajte tudi oprostiti, pozabiti pa ne

“Kdor hoče videti svet, mora gledati s srcem.” “Tisti, ki ne znajo sprejeti različnosti, naj pa nosijo svoje breme na svojih hrbtih: si ne zaslužijo, da bi sploh govorili o njih. Bodite pozitivni še naprej, poskušajte tudi oprostiti, pozabiti pa ne.”
Tako je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar odgovorila predstavnikom slovenskih društev Videnske pokrajine med obiskom Slovenskega kulturnega doma in muzeja Smo v Špetru 15. oktobra. Pirc Musar je na srečanju, ki je sledilo slovesnosti ob 40. obletnici delovanja dvojezične šole Pavla Petričiča, mislila predvsem na besede predsednice Centra za kulturne raziskave v Bardu Luise Cher: “Zunaj Terske doline si uprave prizadevajo, da bi celotni skupnosti omogočile čim boljše izvajanje dejavnosti in življenje v harmoničnem vzdušju. Poskušajo reševati težave. Uprava v Terski dolini pa tega ne le, da ne počne, ampak vse svoje moči usmerja v to, da bi preprečila uporabo nekaterih socialnih centrov in se tako zoperstavila ‘nevarnemu’ delovanju kulturnih društev na tem območju! Seveda ne vsem, ampak samo tistim, ki so na črni listi. Menim, da to ni politika, saj bi morala biti politika v službi državljanov. Zato glasno pozivam vse prisotne politike, naj ustavijo to grozno ravnanje občinske uprave v Terski dolini.” Cher je sicer tudi naštela številne neprijetne dogodke v občini Bardo, ki jo danes vodi protislovenski župan Mauro Pinosa: trenutno nedovoljena uporaba javnih stavb, tako da je zaradi županove odločitve že odpadla vrsta tradicionalnih kulturnih in dobrodelnih dogodkov, prepoved procesije ob prazniku sv. Marije Vošnice (Marije vnebovzete) po maši (dovoljena bi bila le v popoldanskih urah) …
Obnašanje župana sicer spominja na tista mračna leta Benečije, ki so, kot je uvodoma povedal predsednik SKGZ za Vidensko pokrajino Antonio Banchig, zaznamovala drugo povojno obdobje in katerih posledice ogrožajo samo preživetje slovenske jezikovne skupnosti na tem območju.
Pozornost in podpora Slovenije, je nato dodal predsednik Inštituta za slovensko kulturo Giorgio Banchig, sta bistvenega pomena za preživetje te skupnosti, ne samo s kulturnega, temveč tudi družbenega in gospodarskega vidika.
Podpredsednica SSO za Vidensko Anna Wedam je opozorila na pomanjkanje slovenskih učiteljev v šolah v Kanalski dolini, kjer se izvaja večjezični pouk, in prav tako kot Anita Bergnach, ki je govorila v imenu časopisa Dom, Zadruge Most in Združenja don Eugenio Blanchini, na pomanjkanje slovenskih duhovnikov. Anita Bergnach je tudi poudarila vlogo, ki so jo v težkih razmerah prejšnjega stoletja na Videnskem odigrali duhovniki, čedermarci, pri ohranjanju slovenske besede in kulture.

Predsednica Kulturnega društva Ivan Trinko Jole Namor je poudarila, da je “vse, kar je slovenskega pri nas, nastalo od spodaj, mimo ali kljub nasprotovanjem javne uprave, razen redkih izjem. Zadnja pomembna pridobitev je Inštitut za slovensko kulturo, ki v naših načrtih mora postati kulturna ustanova po vsebini in kvaliteti na ravni dvojezične šole. Zato si zasluži vso podporo in posebno pozornost.” “Tudi danes si skušamo sami pomagati,” je še dodala Jole Namor. “S sredstvi iz zaščitnega zakona smo stopili na pot ekonomske revitalizacije tudi s projektom za turistični razvoj Benečije. To ne bi smela biti naša naloga, to je odgovornost javnih uprav, Dežele v prvi vrsti. Tudi v tem smislu nam je potrebna vaša pomoč v bilateralnih odnosih z Republiko Italijo.”
O Strategiji za razvoj kulturnega turizma v Benečiji in Reziji, ki je nastala na pobudo Inštitutu za slovensko kulturo in v sklopu katere danes deluje organizacija DMO Benečija, je spregovoril njen vodja Sandro Quaglia. “Začeli smo iz nule, trenutno promoviramo že več kot 300 ponudnikov in 30 aktivnosti na našem območju. Ni bilo in ni vse lahko: za popolno izvajanje projekta bi potrebovali večjo podporo s strani oblasti, kot so Skupnost gorskega območja skupnost, Lokalna akcijska skupina in agencija Promoturismo. Večkrat beremo komentarje predstavnikov slovenske vlade, da se zavedajo težkega položaja v Videnski pokrajini in da to območje potrebuje takojšnjo pomoč. Veseli smo politične podpore, vendar moramo poskrbeti za konkretnejše načrte”.
Na Videnskem deluje tudi Kmečka zveza, ki ima svoj sedež v Čedadu in na Trbižu. “Da bi zaščitili to območje pred asimilacijo, smo  obudili približno 100 kmetij,” je povedal predsednik Franc Fabec, ki je še dodal, da ima Kmečka zveza zelo dobre odnose z Ministrstvom za kmetijstvo Republike Slovenije, da pa se je v zadnjih letih skrhalo sodelovanje z odborništvom Dežele Furlanije – Julijske krajine.
Pogled mlajše generacije sta predsednici predstavila Katja Canalaz in Stefano Coren: “Midva sva kot mnogi drugi imela priložnost spoznati in se identificirati s slovensko realnostjo, jezikom,
kulturo in identiteto. Te priložnosti naši starši in nonoti niso imeli,” je povedala Katja Canalaz in še dodala: “Kot se pogosto dogaja, zgodovina gre hitro mimo nas. Ko enkrat nekaj dosežeš, postanejo stvari samoumevne in se zdi, da se ni več treba boriti ali sodelovati za nove dosežke. Danes vsi mi, mladi in ne mladi, aktivni ali manj aktivni člani, ne smemo gledati na današnje stanje kot na doseženi cilj, ampak kot na pravi čas, da nadgradimo našo realnost in zagotovimo boljši jutri. To je odvisno samo od nas in nikogar drugega. Moramo se vrniti k raziskovanju medčloveškega stika, čeprav se svetovna družba in prav tako naša majhna slovenska realnost vse bolj oddaljujeta od tega.”