Promovirati kulturno dediščino Slovencev v Italiji in temeljne vrednote upora proti fašizmu, ki so zaznamovale našo skupnost in so ključen element njene identitete, je izhodišče projekta “Spomeniki prihodnosti”, ki ga skupaj izvajajo Slovenska kulturna-gospodarska zveza, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Narodna in študijska knjižnica s svojim odsekom za zgodovino in etnografijo ter SKRD Jezero iz Doberdoba. Z njim na spletni platformi www.spomeniki.org nastaja prava zakladnica zgodb o vseh spomenikih, plošč̌ah (vključno s spotikavci oziroma tlakovci spomina), grobovih in antifašističnih obeležjih, ki so posvečeni slovenskim in drugim žrtvam fašizma in nacizma v Furlaniji – Julijski krajini, začenši z Narodnim domom v Trstu in spomenikom bazoviškim junakom, in ki sestavljajo neke vrste pot miru na območju, kjer smo zgodovinsko prisotni Slovenci. V okviru te akcije, ki se udejanja v času pomembnih obletnic – lani 75. obletnice osvoboditve, 13. julija 100. obletnice požiga Narodnega doma, 90. obletnice ustrelitve štirih bazoviških junakov, letos pa 26. aprila 80. obletnice ustanovitve OF (Osvobodilne fronte) in 15. decembra 80. obletnice ustrelitve žrtev drugega tržaškega procesa – nameravajo namreč celostno popisati vse te spomenike, obenem pa izpostaviti tudi žrtve (od začetkov fašizma do konca druge svetovne vojne) in prispevati k negovanju zgodovine in spomina ter identitete Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Videnskem. Projekt in novo spletišče so uradno predstavili v Gregorčičevi dvorani v Trstu v petek, 30. aprila.
Do ideje o spletnem arhivu “naših zgodb, ki so zapisane v kamnu in s krvjo povsod, kjer smo Slovenci prisotni,” je prišlo lani poleti po pogovoru z Miranom Pečenikom, je uvodoma povedala predsednica SKGZ Ksenija Dobrila. “Želeli smo, da bodo celostne zgodbe o vseh teh obeležjih – s podatki o njih, žrtvah, kiparjih oz. arhitektih itd. – vidne tudi na spletu, da bodo spomeniki zabeleženi tudi na platformah, kot je na primer Google Maps, in da bo torej mreža našega trpljenja in upora vidna vsem.” Predsednica SKGZ je tudi razložila, zakaj projekt nosi naslov “spomeniki prihodnosti”. “Spominjajo na ljudi, ki so se borili za prihodnost. Ideali, kot so svoboda, bratstvo, pravičnost, niso samoumevni, zanje se je treba zavzemati vsak dan,” je še opozorila, novo spletišče z zgodbami o spomenikih in padlih za svobodo pa bo vse nagovarjalo, naj se angažirajo za ohranjanje teh vrednot.
K projektu, ki povezuje ves naš poselitveni prostor in različne generacije ljudi, je takoj navdušeno pristopila tudi Zveza slovenskih kulturnih društev. “Spomeniki že od nekdaj pričajo o naši prisotnosti v teh krajih, tam, kjer sicer ni vidne dvojezičnosti, so celo edini dokaz, da tudi mi oplajamo ta prostor s svojo prisotnostjo in borbo,” je dodala predsednica ZSKD Živka Persi in opozorila, “da si moramo vsak dan prizadevati, da bodo ideali, v katere so verjeli borke in borci, NOB, živeli naprej.”
Več o delu in samem projektu je povedal njegov prvi pobudnik Miran Pečenik, ki je razložil, da zamisel izhaja iz ugotovitve, da se podatki o naših spomenikih na spletu težko najdejo – medtem ko na primer z iskalnim nizom “Bazovica” pridemo do velikega števila informacij o šohtu -, marsikateri med njimi je v slabem stanju, poleg tega pa se na splošno premalo ve o njih in o padlih, ki so na njih omenjeni. Zato se mu je zdelo pomembno, da se vsi ti podatki in zgodbe o spomenikih in ljudeh (od kraja, datuma postavitve in avtorja do pomembnih dogodkov, ki so z njimi povezani, itd.) zberejo na enem samem mestu, da bodo vsem dostopni. Spletišče bo obiskovalcem ponudilo celostno predstavitev posameznih spomenikov, vključno s fotografijami, video in zvočnimi posnetki in drugim multimedijskim gradivom (iz arhivov – že sedaj na primer na strani najdemo črnobele fotografije Maria Magajne – in novim). Pred snemanjem in fotografiranjem bodo spomenike in okolico, kjer je to potrebno, uredili, kjer bo mogoče, pa bi radi priredilli tudi slovesnost, da bi v projekt vključili tudi vaščane.
Začeli so vsekakor s seznamom spomenikov, septembra bodo začeli vnašati podatke o padlih, o dogodkih, ki so povezani z obeležji, in o posameznikih ali ustanovah, ki skrbijo zanje. Z novim letom bodo začeli spomenike vključevati na spletne platforme, družbena omrežja, Wikipedijo itd. Predvsem kar zadeva objave v Wikipediji, bo nujno sklicevanje na čim večje število zanesljivih virov. Pri tem se bodo posluževali predvsem poročila mešane slovensko-italijanske komisije, ki je preučila odnose na tem območju. Vse to delo je še toliko bolj pomembno zdaj, ko marsikdo skuša zgodovinske dogodke predstaviti v drugačni luči in je vse več poskusov revizionizma. Pečenik je še povedal, da upajo, da bo novo spletišče spodbudilo dodatne raziskave in da bo kdo tu dobil navdih za svojo diplomsko nalogo, kar zadeva prihodnost pa je izpostavil, da je mogoče projekt – tudi s pomočjo evropskih sredstev – na različne načine nadgraditi. Lahko bi na primer bazo razširili še na spomenike v Sloveniji in na Hrvaškem in še kako drugo območje in s tem širili število partnerjev, spletno platformo pa bi radi prevedli še v druge jezike (npr. italijanščino, angleščino in hrvaščino).

Na domači strani nove spletne platforme je fotografija spomenika v Samatorci

Koordinatorka projekta Martina Budin je nato pokazala, kako je oblikovano spletišče, za katerega je grafično podobo ustvaril Rado Jagodic iz Studia Link in ki ga ustvarja Martin Pečenik iz podjetja MMA Sistemi. Trenutno je na platformi zabeleženih 172 različnih spominskih obeležij iz vseh treh pokrajin, postopoma pa bodo dodajali še druge spomenike oziroma dopolnjevali posamezne dosjeje z novimi podatki in gradivom. Doslej je bil glavni vir podatkov arhiv NŠK, sodelovali pa so tudi občine, društva in posamezniki (na Goriškem na primer Aldo Rupel, Vili Prinčič in Mitja Juren, na Videnskem pa Živa Gruden in Ivan Ciccone), koordinatorka pa vabi vse, ki hranijo fotografije, brošure in druge podatke, naj pomagajo pri zbiranju gradiva, da bo spletna baza čim bolj popolna in zanimiva.

Na stran so vključili tudi verz Miroslava Košute s spomenika v Križu

Podatke oziroma gradivo je treba poslati na naslov martina.budin@skgz.org (lahko pa tudi pokličete na 040/368094). Kako naj bi zgledal idealen dosje, kaže na spletni strani primer spomenika padlim domačinom v Bazovici, za katerega so imeli na razpolago veliko podatkov v arhivu OZE NŠK, brošuro Bazovica v boju, nekaj osebnih zgodb pa je prispevala Mija Kalc.
Budinova je na koncu še dodala, da pomeni zanjo sodelovanje pri projektu veliko osebno obogatitev, projekt pa je pomemben tudi za slovensko skupnost nasploh, saj “ne smemo pozabiti na svojo zgodovino, kaj smo in kaj smo bili.”

Spletna stran pa bo odslej mladim z enim samim klikom omogočila dostop do zanimivih podatkov in pomagala gojiti spomin na ta pomemben del naše zgodovine.