Kaj se dogaja v naši narodni skupnosti? Občutek je, da se iz enega ali drugega razloga veča določena živčnost, ki se kaže tudi v javnosti: v medijskih komentarjih, v tiskovnih sporočilih in v različnih stališčih glede nekaterih za manjšino pomembnih vprašanj. In ravno v času, ko bi zmanjšanje števila parlamentarcev in napovedana sprememba volilnega zakona zahtevali od naše skupnosti, da se zna zbrati skupaj, se dialektika med raznimi komponentami, znotraj njih samih in na osebni ravni veča.

Iskro je sprožila predsedniška kandidatura za Paritetni odbor. Krovni organizaciji sta na tiskovni konferenci predlagali deželnega podtajnika stranke Slovenska skupnost Marka Jarca, ki ga je podprla tudi njegova stranka. Kandidatura je prišla v javnost, ne da bi bili o njej predhodno seznanjeni slovenska senatorka Tatjana Rojc, koordinatorka slovenske komponente Demokratske stranke Maja Tenze in pristojni v Rimu. Zaradi tega je senatorka izjavila, da se ne bo opredelila za nobenega kandidata (iz naših virov gre za tri kandidature) in naj Rim izbere na podlagi življenjepisov.

In potem so se sprožile razlage in protirazlage. Nazadnje smo brali tiskovno sporočilo Slovenske skupnosti, ki je brez rokavic »obračunala« s senatorko Tatjano Rojc. Verjetno je to storila, ko je prebrala stališče slovenske komponente DS, ki bi iz »čuta odgovornosti« lahko podprla kandidaturo Marka Jarca. Če prav razumemo, so se odnosi med senatorko in vodstvom Ssk ohladili in to ravno v času, ko je Tatjana Rojc postala izraz vladne večine in zato prvi sogovornik Rima, ko gre za manjšinska vprašanja. Naj to tudi pomeni, da pri Ssk že razmišljajo o morebitnih novih volilnih povezavah?

Kar je nam znano, bi v nekaterih rimskih krogih na to mesto predlagali Bojana Brezigarja, ki je svojčas že vodil Paritetni odbor in je strokovnjak za manjšinska vprašanja. Zanj naj bi se že opredelila prejšnja vlada. Izvedeli smo tudi, da Brezigarjev življenjepis leži na mizah pristojnega ministrstva.

Kaj se bo zgodilo in kdo bo postal predsednik Paritetnega odbora, ne vemo. Vemo pa, da se je doslej vse zavrtelo nekoliko neprimerno in neusklajeno. Živčnost se je povečala in sedaj bo treba veliko več potrpežljivosti in modrosti, da se ozračje pomiri. Časa pa ostaja vedno manj, da bi se resno in stvarno lotili vprašanja nadaljnje slovenske zastopanosti v parlamentu.
Poiskati bo treba rešitev v skladu z obstoječo zakonodajo in z novim volilnim zakonom ob vedenju, da bomo odslej v naši deželi izvolili le 4 senatorje (doslej 7) in 8 poslancev (13), skratka 12 parlamentarcev od zdajšnjih 20, to je 40% manj. (r.p.)