Dolina reke Idrije, med Benečijo in Zgornjim Posočjem, je eno izmed tistih območij, kjer so neugodne socialne razmere in pogoste politične spremembe večkrat silile lokalne prebivalce k izseljevanju. Za njimi so ostale zapuščene vasi, zaselki, kmetije, domačije, seniki, mlini, mostovi in drugi objekti, vsi ti pomembni tihi pričevalci nedavnega časa, kot jih v svojem predgovoru imenuje Adrijan Pahor, se skupaj z bogato bero fotografij in zanimivimi zgodbami pojavljajo v novi knjigi plodne družinske naveze, ki jo sestavljata Franc in Zoran Jerončič z naslovom “Mejna reka Idrija”, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in so jo prvič predstavili v nedeljo, 30. oktobra, v Kulturnem domu na Ligu.
Publikacija, o kateri so pred polno dvorano poleg avtorjev, 99-letnega Franca Jerončiča in njegovega sina Zorana, spregovorili Robert Devetak, Adrijan Pahor ter Martina Kafol (ZTT), je zgodovinsko-raziskovalno delo o reki, ob kateri je razen v krajših presledkih meja potekala več kot 500 let. Zgodovinsko poglavje je v knjigi prispeval Robert Devetak, zgodovinar iz Kanala ob Soči. Sicer pa so v knjigi o reki, ki v Italiji izvira pod Bregom (Clabuzzaro) v občini Dreka, v Sloveniji pod Ježo in katere skupni tok z imenom Idrija se prične pri Bajtarjih, prvem zaselku na slovenski strani, opisani in na zemljevidu prikazani mlini (na razdalji približno 20 km jih je bilo 24, zadnji pa je prenehal delovati leta 1965), vasi (20 v Italiji in 19 v Sloveniji, kjer so žal mnoge prazne), pritoki (potoki in hudourniki) in več kot 30 tolmunov, zabeleženi pa so tudi seniki (kar 39, vsak ima svojega lastnika in domače ime), ki so bili postavljeni ob Idriji ali na pobočjih nad njo. Posebno dragocena pa so pričevanja, trinajst resničnih zgodb o dogajanju na reki ali ob njej, ki jih je prispeval 99-letni Franc Jerončič, ki se je že večkrat izkazal kot strastni pripovedovalec. Na osnovi njegovih spominov, pripovedi in raziskovanj ter v sodelovanju s sinom Zoranom so tako pred tem že izšle ‘Življenje na Kanalskem Kolovratu’, ‘Bratje Slovani’, ‘Pravce in zgodbe med Idrijo in Sočo’ ter ‘Nepovabljeni 1915-1917 na Kolovrat in v dolino reke Idrije’, zgodovina krajev na Kolovratu in v dolini Idrije pa je bila vedno v ospredju.
V novi knjigi, ki je rezultat “neusahljive raziskovalne sle in nepotešljive želje po zapisovanju etimološkega bogastva” njenih avtorjev, ki sta z njo nadaljevala z odkrivanjem in popisovanjem “narodnega bogastva tega najbolj zahodnega dela našega etničnega prostora”, ima glavno vlogo reka Idrija, “ki je bila pogoj za preživetje, pa tudi vir energije za številne mline, ki so se nahajali ob njenem toku, in z njo povezani mostovi, ki so bili neobhodno potrebni za komunikacijo med tu živečima narodoma, pa tudi s tistimi slovenskimi rojaki, ki so po priključitvi Benečije Italiji živeli na oni strani meje,” še poudarja Adrijan Pahor v predgovoru h knjigi.
Naj ob koncu še dodamo, da je pred predstavitvijo na Ligu, ki se je je med drugim udeležila tudi županja Kanala ob Soči Tina Gerbec, predsednik stranke DeSUS Ljubo Jasnič Francu Jerončiču podelil najvišje republiško priznanje zlati znak. Za glasbeno popestritev je na večeru poskrbela Vokalno instrumentalna skupina Kitara za dušo, ki deluje v okviru Kulturnega drustva Slavec iz Solkana.