“Gre za usodo našega jezika”

Deželni odbornik Roberti je na petkovi (21. junija) seji deželnega sveta v okviru razprave o zakonskem predlogu »omnibus«umaknil člen, ki je predvideval register (albo) tistih organizacij in ustanov z Videnskega, ki promovirajo krajevne govorice (parlate locali), a se nimajo za slovenske. Skratka, nočejo biti Slovenci. V »zameno« pa je predlagal dvoje. Sklical bo predstavnike slovenske manjšine, člane paritetnega odbora, generalnega konzula RS v Trstu Vojka Volka in zastopnike organizacij, ki promovirajo krajevne govorice. Drugič: namenil je 30 tisoč evrov Občini Rezija in organizacijam Jacopo Stellini, Slavia Viva, Forum per la Slavia, Pro Loco Stregna, Slavia Friulana nel mondo in Valli San Leonardo. Predlog je večina na deželi sprejela, opozicijske stranke so se vzdržale, nihče ni bil proti.
Kaj vse to pomeni? Odbornik Roberti ugotavlja, da gre za kompromis, s katerim želijo enkrat za vselej urediti vprašanje slovenskega jezika in krajevnih narečij, ki naj ne bi bila slovenska in katerih govorci se ne prepoznavajo v slovenski skupnosti. Zaradi povedanega bo napovedano skupno soočenje zelo pomembno za usodo slovenskega jezika in njegovih narečnih oblik v Benečiji. Med razpravo v deželnem svetu smo slišali tudi o potrebi, da se na celovit način reši vprašanje »rezijanskega jezika«. To je posebej izpostavil ligaš Diego Bernardis. Menim, da je treba znotraj naše skupnosti resno obravnavati to vprašanje, ki se vleče že desetletja in je večkrat predmet volilnih računic. V bistvu gre za problem, ali smo pripravljeni sprejeti logiko, da se z zakonom (prej ali slej bodo v deželnem svetu ponovno razpravljali o tej zadevi) prizna obstoj slovenskih dialektalnih oblik na Videnskem, katerih govorci se nimajo za Slovence? Zelo pametno bi bilo, da bi ta vprašanja prepustili stroki, ki bi znala jasno povedati, od kod izvirajo krajevna narečja, namesto da bi se z njimi ukvarjali dežurni politiki. Odborniku Robertiju gre priznati, da je prisluhnil apelom same manjšine in tudi slovenskih državnih inštitucij in je umaknil sporni člen. Da bi zadostil potebi »narečnih govorcev« v Benečiji, pa je določena finančna sredstva namenil šestim prejemnikom (sedmi je Občina Rezija). Ta poteza pomeni nekakšno polovično priznanje neslovenskim govorcem krajevnih narečij in odpira vrata morebitnim pobudam v smer zakonskega priznanja? Pričakujemo, da bo na srečanje odbornik Roberti povabil tudi predstavnike osrednjih slovenskih ustanov, društev in medijev iz Benečije, ki se desetletja trudijo za uveljavljanje naše prisotnosti v teh krajih. Brez naše prisotnosti so takšna soočenja jalova in brezpredmetna. Težko si zamišljam, da bodo na srečanju prisotni predstavniki, ki jim je deželni svet namenil 30 tisoč evrov, ker se nimajo za Slovence, in da ne bi bilo vseh tistih, ki so jasen izraz tako državnega kot deželnega zaščitnega zakona, ki ga je Dežela nameravala spremeniti. Pomembno je tudi, da bomo vsi, ki zastopamo interese našega jezika in naše kulture, na vseh pristojnih forumih enotno zagovarjali ista stališča. Tokrat moramo nastopiti skupaj, saj gre za usodo našega jezika. (r.p.)

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.