Usoda nas tako ali drugače vedno vodi po robu. S sprejetimi odločitvami jo izzivamo, na marsikaj nimamo vpliva. Poznamo srečne konce in vemo, da neredko potegnemo kratko. Ana Roš, naš slovenski Luka Dončič in Primož Roglič gastronomskega sveta v eni osebi, je v intervjuju Delove Sobotne priloge obupovala, da je Hiša Franko zaradi epidemije pravzaprav pred bankrotom. Le čez nekaj dni sta z možem Valterjem Kramarjem v rokah držala dve Michelinovi zvezdici, priznanje, ki ga osrednji kulinarični vodnik na svetu podeli redko in redkim.
Dosežek Hiše Franko je (trenutna) pika na i slovenske gastronomije, kjer moramo poudariti, da sta si zvezdico v bližini nadela še Restavracija Dam Uroša Fakuča iz Nove Gorice in Gostilna Pri Lojzetu Tomaža Kavčiča iz Vipavske doline. Severna Primorska ima med šestimi Michelinovimi restavracijami v Sloveniji torej tri sijoče zvezdnike, medtem ko dosežek potrjujejo še Gredič, Jožef, Calypso, Pikol in Kendov dvorec z Michelinovimi nagradami. Za območje, ki ponekod še ni spregledalo prek pic in ocvrtih kalamarov, je to prekleto dober izplen.
To pa nam pove, da imamo moštva svetovne kuharske prve lige že lep čas pred nosom. Da regiji dvigujejo ugled, da z nagradami postajajo najvidnejši državni ambasadorji, ki jih secira najzahtevnejša strokovna kritika, s čimer si nalagajo še večjo odgovornost do lokalnega in globalnega okolja. Da smo lahko nanje torej (še) bolj ponosni in da so upravičeno medijsko izpostavljeni. Če bi tod okoli izdelovali ferrarije, mar ne bi veselo pisali o ferrarijih?
Dober glas namreč seže v deveto vas in Slovenska turistična organizacija sporoča, da so tuji spletni mediji v treh dneh po objavi Michelinovega vodnika v Sloveniji dosegli več kot 191 milijonov ljudi. Večina bi rada imela ferrarija.
