Politiki in gnojnica

RTV Slovenija je zadnji mesec prva in lahka tarča. Treba bo obuti škornje, vzeti v roke lopate in očistiti to gnojišče, je čivknil predsednik (izvenparlamentarne) stranke SLS Marjan Podobnik nedolgo za tem, ko so ga preiskovalni novinarji oddaje Tarča na Televiziji Slovenija bržkone dobili z roko v marmeladi, ko je pritiskal na direktorja blagovnih rezerv Antona Zakrajška, naj sklene posel za zaščitne maske z majhnim podjetjem iz Slovenske Bistrice.

Kot kmetijski inženir nekdanji podpredsednik vlade vendarle nekaj ve o zlivanju gnojnice, a le s to napako, da jo poliva po javnem radiotelevizijskem servisu. Podobnik je v svoji izjavi pravzaprav protisloven – najprej bi umazal RTV SLO, potem pa svoj gnoj počistil.

Čeprav se je nova fronta nad RTV SLO in slovenskim neodvisnim novinarstvom nasploh napovedovala, ne bi smelo biti tako zlahka sprejemljivo, da za del javnosti in politike polivanje gnojnice postaja nacionalni šport, ker novinarji opravljajo svoje delo – nadzirajo oblast. Že zato, ker se iz namerne škodoželjnosti delovanje RTV reducira zgolj na informativni program.

Toda če kdaj, prav med pandemijo javna medijska hiša dokazuje svojo vrednost za poslušalce, bralce in gledalce vseh starosti. Njen namen ni, da bi ugajala vsem, še posebej ne politikom, ki so prepričani, da je novinarstvo le širjenje njihovih »resnic«. Politikom, ki v tem navalu papeške nezmotljivosti celo ustvarjajo strankarske medije. Medije, ki to seveda niso.

Polivanje gnojnice po novinarskih hišah, ki so sploh še nad gladino, je seveda ceneno nabiranje političnih točk, prepričevanje že prepričanih. Bistveno bolj nevarno je sistemsko uničevanje novinarske svobode. V času, ko se je vlada odločila deliti interventne milijarde za reševanje brezizhodnosti gospodarstva v epidemiji, je ministrstvo za kulturo sporočilo, da lahko medijem v najboljšem primeru izplača tretjino že potrjene vsote za sofinanciranje programskih vsebin v letošnjem letu. Države, ki razumejo vrednote novinarstva za obstoj zdrave demokracije, so že potrdile povsem nasprotne ukrepe.

Pri nas vlada v nadzorni svet imenuje ljudi, ki spodbujajo neplačevanje RTV prispevka, kar je tudi pobožna želja predsednika vlade Janeza Janše, in ukinja novinarske konference. Vse z namenom cenzure kritike, s čimer pa mediji lahko postanejo zgolj podaljšek oblasti.

Uporaba politične moči proti kritični misli je stvar avtoritarnih režimov, kar je v sodobnem času sredi Evrope nedopustno ne glede na izredne razmere, ki so spremenile svet. Temu se je treba upreti. In podpreti svobodno, kritično novinarstvo.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.