Referendum, manjšina za NE

Konec septembra (20. in 21.) bomo na referendumu odločali, ali ohranimo zakon, ki predvideva pomembno zmanjšanje števila parlamentarcev. Če bo na referendumski preizkušnji prevladal NE, bo tudi naslednja parlamentarna sestava številčno ostala enaka zdajšnji. Kot vemo, se bo v primeru potrditve zdajšnjega predloga število senatorjev zmanjšalo za 115 enot, v Poslanski zbornici pa kar za 230. Če bo prevladala izbira po zmanjšanju števila parlamentarcev, bomo v naši deželi izgubili osem parlamentarcev.

Vidno zmanjšanje parlamentarcev bo bistveno zmanjšalo možnost, da bi tudi v prihodnosti lahko računali na slovensko prisotnost v parlamentu, ki je bila že v zadnjih mandatih precej labilna, po novem pa bi postala še bolj negotova. Zmanjšanje števila parlamentarcev je tesno povezano s pisanjem novega volilnega zakona, ki neposredno zanima tudi našo narodno skupnost, saj bo od njega odvisno, če in kako bomo imeli možnost poslati v Rim Slovenko ali Slovenca.

Tema je ta čas v središču pozornosti v naši narodni skupnosti. Pred nedavnim je slovenska senatorka Tatjana Rojc sklicala posvet, na katerem so sodelovali predstavniki slovenske politike in civilne družbe, ki so izpostavili različna videnja glede nadaljnje slovenske prisotnosti v parlamentu. Stranka Slovenske skupnosti pa je na tiskovni konferenci predstavila zaključke ekspertize, ki je zadevala omenjeno temo. “Omizje je nastalo, da bi začeli vsi skupaj poglobljeno razpravo glede potreb, ki jih ima naša narodna skupnost, ki se stalno spreminja«, je povedala senatorka Tatjana Rojc. »Trenutno smo zelo daleč od nekega skupnega izhodišča, da bi lahko oblikovali vsemanjšinski predlog, ki bi ga zagovarjali v parlamentarni razpravi. Ne smemo si dovoliti, da se predstavimo ločeno in z različnimi predlogi, ki kažejo navzven neki navidezni kaos, ki ga v resnici ni. Upam tudi, da ni prepozno in da bomo našli primerno rešitev.”

Razprava, v katero so posegli Tamara Blažina, Bojan Brezigar, Miloš Budin, Ksenija Dobrila, Peter Močnik, Rudi Pavšič, Stojan Spetič, Rado Race in Maja Tenze, je pokazala, da obstajajo različna videnja glede na problematiko zastopanosti v parlamentu. Skoraj vsi pa so se strinjali, da je treba na referendumu podpreti NE in s tem ohraniti isto število parlamentarcev kot doslej. Glede oblike volilnega zakona, ki bi manjšini še naprej zagotovil mesto v parlamentu, se je glavnina razpravljavcev opredelila za sistem, ki se naslanja na ladinski model na Južnem Tirolskem. Posvet se bo nadaljeval z namenom, da se poišče skupno stališče glede slovenske prisotnosti v Rimu.

Kritična do volilnega predloga, ki ga bodo oblikovali po referendumu, je Slovenska skupnost, ker še zdaleč ne upošteva pričakovanja in pravice slovenske narodne skupnosti, da ohrani svojo zastopanost v rimskem zakonodajnem telesu. Predvidena odstopanja za jezikovne manjšine so taka, da tako kot doslej zadostijo dimenzijam, ozemeljski prisotnosti in torej potrebam francoske in nemške skupnosti, ki pa sta dejansko večinski na lastnem naselitvenem območju.

Popravki k volilnemu predlogu, ki jih predlaga Ssk, so usmerjeni k uresničitvi ustavnih načel (6. člen ustave), mednarodnih obveznosti Italije in predvidevanj zaščitnega zakona glede zagotovitve parlamentarne zastopanosti slovenske skupnosti v Italiji. Stranka lipove vejice izhaja tudi iz določil, ki veljajo za italijansko skupnost v Sloveniji.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.