Bovški občinski svet ni potrdil proračunskega amandmaja, s katerim bi namesto z denarjem, namenjenim za delovanje turističnega zavoda, delno sofinancirali stalno prisotnost reševalnega vozila v Bovcu. Reševalno vozilo brez zdravnika ni rešitev, so odločili svetniki, a se na razpise Zdravstvenega doma Tolmin ni prijavil nihče zadnjih v petih letih.
Predlog je svetu pripravil svetnik Adis Hrovat, ki je po gladki zavrnitvi na družbenem omrežju utemeljeval svojo potezo. Kakor trdi, s hitrim dostopom do obolelih in ponesrečencev ne bi bilo več treba čakati na reševalno vozilo iz Tolmina, zdravniku v bovški enoti zdravstvenega doma pa ne bi bilo več treba zapustiti ambulante in polne čakalnice pacientov, ki da v tem primeru postanejo drugorazredni državljani. Reševalno vozilo z dvema reševalcema bi občino stalo predvidoma 430.000 evrov, pravi Hrovat in izpostavlja elaborat ZD Tolmin ter obtožuje župana Valterja Mlekuža neposluha do problematike. Na sejo so prišli trije strokovni sodelavci ustanove, ki sicer uradno niso bili vabljeni. “A zaman, saj jih župan ni hotel poslušati. Pustil jih je pred zaprtimi vrati. Deležni niso bili niti vljudnostnega zanimanja,” je opozoril.
Mlekuž odgovarja, da občinska seja ni gostilniška debata, kjer bi lahko vsakdo povabil vsakogar, in izpostavil, da so amandma zavrnili svetniki (osem proti, eden vzdržan od desetih prisotnih), čeprav so poudarjali, da je zagotovitev stalne prisotnosti reševalnega vozila v Bovcu nujna, da zamisel sploh ni nova in da jo že več let rešujejo. “Vendar so tudi ugotavljali, da samo zagotovitev predlaganih sredstev tega ne bi omogočala. Razpravljavci so podprli nadaljnji trud za zagotovitev reševalnega vozila v Bovcu, na način, da bo ta tudi zares nudil celostno storitev nujne medicinske pomoči in zagotavljanja čim večje zdravstvene varnosti prebivalcev in turistov,” je dejl župan. Hrovatu je obenem vrnil žogico, češ da je odvzem 200.000 evrov zavodu Dolina Soče zgolj populistični pristop.
Mar ekipa brez zdravnika res ne bi reševala problema?
Ni ravno tako. Glede na veliko potrebo po zdravnikih in dejstvu, da jih ni, ni pričakovati, da bomo lahko zagotovili dodatni tim z zdravnikom na Bovškem. Ta rešitev bi bila seveda najbolj strokovna in tudi najbolj zaželena. V tej smeri aktivno iščemo zdravniški kader, tudi v tujini.
Menim, da bo dodatno vozilo z dvema reševalcema znatno skrajšalo dostopni čas in zagotovilo prisotnost ustrezno izobraženega medicinskega osebja za oskrbo poškodovanca/obolelega. Tukaj je treba poudariti, da zdravniki na Bovškem so in gredo na intervencijo vedno skupaj z medicinsko sestro. V primeru, da bi imeli NRV, bi izvozil isti zdravnik z reševalnim vozilom. V času dežurstva, ponoči in med vikendi bi izvozili pod nadzorom dežurnega zdravnika. Treba je še je poudariti, da je prostovoljno delo prvih posredovalcev odlično, dobrodošlo in si ga želimo razširiti, sicer pa na žalost ne moremo primerjati njihove strokovnosti, pristojnosti in pooblastil. Gaudencio Lucas Triep, direktor ZD Tolmin
Potreba po dodatnem reševalnem vozilu res ni nova, potrjuje direktor ZD Tolmin Gaudencio Lucas Triep. “Z uvedbo novega pravilnika o nujni medicinski pomoči in prihajajočim sistemom dispečerstva je bilo obljubljeno, da bo glede na ustrezno statistiko ob vzpostavitvi globalnega sistema dispečerstva v Sloveniji v času turistične sezone možen tudi premik reševalnih vozil iz drugih krajev bližje Bovcu. Žal do tega še ni prišlo in vprašanje je, kdaj bo dokončno zaživel sistem dispečerstva in nadalje tudi ustrezna organiziranost,” je navedel in dodal, da so na Bovškem prikrajšani za pravice zaradi nedostopnosti znotraj 15 minut, kot predvideva pravilnik o NMP.
Že dolgo časa so na Bovškem v delovnem tednu med 7. in 19. uro zdravniki v stalni pripravljenosti in poleg ambulantnega dela opravljajo še mrliško ogledno službo in izvozijo na teren za vsako urgenco skupaj s sestro v vozilu urgentnega zdravnika. Takrat dodatno izvozi reševalno vozilo iz Tolmina. Med 20. in 7. uro ter med vikendi in prazniki v Bovcu ni prisotnega zdravnika ali reševalno vozilo, tako da vedno izvozi ekipa iz ZD Tolmin, s čimer se dostopni čas do ponesrečenca ali nenadno obolelega podaljša na najmanj 30 minut.
“Seveda je ustaljena praksa sodelovanja s prostovoljnimi gasilskimi društvi, katerih člani so večina tudi prvi posredovalci, usposobljeni po pravilniku o NMP. Na ta način smo sicer skrajšali dostopne čase, vendar rešitve na dolgi rok še ni, saj je glavni problem pri izvajanju dodatnih programov in izboljšanju pokritosti pomanjkanje zdravniškega kadra,” pravi Triep.
Da pa bi lahko zaživela tako imenovana turistična ambulanta, ločena od trenutnih splošnih ambulant, o čemer je že bilo govora v preteklosti, pa bi bilo treba zaposliti dodatnega zdravnika: “Glede na specifičnost terena bi bilo bolj smotrno imeti zdravnika, ki bi opravljal delo urgentnega zdravnika v reševalnem vozilu, prav tako lociranem na Bovškem. Žal moram povedati, da imamo trenutno v našem ZD razpise za dodatnih šest zdravnikov. Razpisi se že pet let ponavljajo brez uspeha.”