Od železne zavese do ekološkega koridorja

V dneh, ko sredi Evrope divja vojna vihra, je v Beneški galeriji v Špetru na ogled razstava “Narava in hladna vojna”, ki med drugim spodbuja razmišljanje o tem, kaj vse lahko povzročijo napetosti in trenja med državami oziroma med različnimi ideološkimi in političnimi bloki, pa čeprav ne pride do izbruha prave vojne in oboroženih spopadov.
“V teh dneh smo vsi zaskrbljeni nad dogajanjem v Evropi. Nikoli si ne bi mislil, da bomo pri nas odpirali razstavo o hladni vojni, ki bi lahko bila priložnost, da razmislimo o tem, kaj se je nekoč dogajalo pri nas, v času, ko se neka vlada, neka elita, znaša ne samo nad nekim drugim narodom, temveč tudi nad lastnim, saj bodo posledice občutili tudi sami Rusi. Mi, ki smo živeli tik ob železni zavesi, dobro vemo, kaj je pomenila za te kraje in našo skupnost ta blokovska delitev, in to tudi potem, ko je Jugoslavija zapustila sovjetski blok in bila ena pomembnejših v gibanju neuvrščenih držav: nepriznavanje jezikovnih pravic in gospodarsko ter kulturno nerazvitost. Zato tudi upam, da bo tega, kar se danes dogaja sredi Evrope, kmalu konec in da ne bodo več nikjer postavili železne zavese,” je povedal predsednik Inštituta za slovensko kulturo Giorgio Banchig v petek, 4. marca, na odprtju skupinske razstave, ki združuje posnetke in besedila udeležencev natečaja, ki so ga leta 2020 razpisali Park Julijskega predgorja, Triglavski narodni park in Italijanska mreža Evropske zelene vezi (European Green Belt). Njegov namen je bil prav poudariti vplive hladne vojne v krajih ob italijansko-slovenski meji, ki so danes del 12.500 kilometrov dolge Evropske zelene vezi, ki povezuje 24 držav in 8 biogeografskih regij in ki na območjih od Barentsovega morja na severu do Jadranskega oziroma Črnega morja na jugu, ob nekdanji železni zavesi, ustvarja ekološki koridor.
Več o tej pobudi je povedala predsednica Italijanske mreže Evropske zelene vezi Francesca Visentin, ki se je strinjala s predsednikom ISK, da se v Ukrajini dogaja nekaj grozovitega, kar med drugim potrjuje tudi krhkost demokracije, ki lahko preživi samo tam, kjer prevladajo vrednote, ne pa orožje in moč. Visentinova, ki je priznala, kako je tudi sama začudeno odkrila, da se v krajih, kjer je sama odraščala, nahajajo taki bunkerji, kot je tisti v Prešnjem, je nato razložila, kako je pobuda Evropske zelene vezi nastala prav v želji, da bi to, kar je nekoč delilo države in narode, postalo nek povezovalni element, koridor miru in krajina spomina ter da bi tu ohranili naravno bogastvo, pa tudi skupno zgodovinsko dediščino. Pri teh skupnih naprezanjih danes sodeluje približno 150 vladnih in nevladnih organizacij, lokalnih uprav, zaščitenih območij, podjetij in znanstvenih inštitucij. Evropsko zeleno vez želijo vključiti tudi na Unescov seznam svetovne dediščine. V Italiji oziroma v naši deželi poteka zelena vez na približno 200 kilometrov dolgem obmejnem pasu, ki je vsekakor z naravnega in kulturnega vidika zelo raznolik. Italijanska mreža EGB pa se zavzema za ohranjanje narave in promocijo ter trajnostni razvoj tega območja, spodbuja pa tudi participacijo in sodelovanje med različnimi subjekti in je dejavna na področju širjenja znanja oziroma izvaja didaktične in vzgojne dejavnosti. V ta sklop sodi na primer tudi fotografska razstava, prav tako pa tudi filmska delavnica na višji šoli Zanon v Vidnu, ki pa je zaradi pandemije covida niso mogli izpeljati, kot so želeli. Na koncu so dijaki vendarle pripravili krajši dokumentarec, ki ga je Visentinova pokazala v Špetru.
Odprtja razstave se je udeležil tudi špetrski podžupan Cesare Pinatto, ki je med drugim izrazil željo, da bi ostanke hladne vojne na tem območju izkoristili v didaktične in podobne namene, da bi vsi razumeli, kako je železna zavesa vplivala na te kraje in kakšno je bilo zaradi nje tu življenje.
Fotografska razstava, ki združuje prispevke udeležencev natečaja – to so zmagovalka Giuliana Degan, Giulia Visintin, Walter Coletto, Moreno Baccichet, Amerigo Dorbolò Uek, Fausto Mattellone, Fabio Passador, Alessandro Ramillo, Devis Solerti in Margherita Vidoni – bo v Špetru na ogled do 3. aprila (vsak dan od 10.00 do 13.00 oziroma od 14.30 do 17.30), nato pa se seli v Informacijsko izobraževalno središče Triglavskega narodnega parka v Trenti.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.