Šolski zvonec je zazvonil tudi na dvojezični šoli, ki jo bo letos obiskovalo skoraj 250 otrok

V ponedeljek, 11. septembra, je ponovno zazvonil zvonec tudi na Dvojezični šoli Pavla Petričiča v Špetru, kjer so s poukom začeli dva dni prej, kot je predvideval deželni šolski koledar, da bi imeli otroci konec oktobra neke vrste krajše jesenske počitnice. V novem šolskem letu 2023/2024 bo šolo obiskovalo 247 otrok: 68 vrtičkarjev (vključno s sedmimi, ki obiskujejo tako imenovani pomladni oddelek, ki so ga uvedli septembra 2021 in ki ima torej za letošnje leto še kako mesto na razpolago), 96 učencev in 83 dijakov. Skupno število je res nekoliko manjše kot lani, ko je bilo otrok 255, na šoli pa so vseeno zadovoljni: število otrok v vrtcu je namreč v nasprotju z vsesplošnim trendom letos naraslo, tako da imajo po nekaj letih spet tri oddelke, že več kot šest let pa niso imeli toliko otrok (24) v najmlajši skupini, k temu pa je treba dodati, da bo nižja srednja šola imela prvič po dve paralelki za vsak razred (prvošolcev je skupno 30). Padec vpisov tako dejansko beležijo le v osnovni šoli (prvošolčkov bo tu 18, dve paralelki pa bodo imeli samo v petem razredu), kar pa je posledica stanja v vrtcu v prejšnjih letih. Ob povečani potrebi po pedagoških delavcih, pa je nedvomno pozitivna novica tudi to, da so tudi letos dvojezični šoli dodelili eno osebo več v tajništvu, kjer dela res nikoli ne manjka.
Kot smo že napisali, se na dvojezični šoli letos pripravljajo tudi na praznovanje prihajajoče 40. obletnice delovanja. Dolgo pot, ki so jo prehodili od septembra 1984, ko so prvi malčki začeli obiskovati dvojezični vrtec – tri leta kasneje je odprla vrata še osnovna šola, parifikacijo z državnimi šolami so dosegli leta 1997, podržavljenje z zaščitnim zakonom leta 2001, leta 2007 pa so ustanovili še nižjo srednjo šolo -, bodo obeležili z različnimi dogodki in z večjo slovesnostjo. Program pripravlja posebna delovna skupina, v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom pa bodo izvedli raziskavo med nekdanjimi učenci oziroma dijaki. Zanima jih vedeti predvsem, kaj danes delajo oziroma kaj študirajo, kje živijo in kakšen vpliv je imelo dvojezično izobraževanje na njihovi kasnejši življenjski poti. Prvi odziv je bil dober, morajo pa izvesti še veliko intervjujev, prav tako upajo, da se bodo v bodoče oglasili še drugi nekdanji učenci.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.