Kanin: zmeda glede višine sofinanciranja

Bovška občina je na razpisu za naložbe v gorske centre doživela hladen tuš, saj je zaradi neizpolnjevanja pogojev ostala brez denarja za gradnjo dela krožnokabinske žičnice na Kanin. Kot gre razbrati, je na namig gospodarskega ministrstva naposled želela dva milijona več od najvišje možne vsote na razpisu. In nato ostala brez vsega.

Uradnih pojasnil zaenkrat ni ne z ene ne z druge strani. Neuradno smo izvedeli, da je občina pripravila vlogo za sofinanciranje projekta v višini osem milijonov evrov, nato pa jo prek zunanjega izvajalca v zadnjem trenutku spremenila na deset milijonov evrov, češ da je gospodarsko ministrstvo – še v prejšnji sestavi – zatrjevalo, da lahko občina kot lastnica gorskega centra računa na dva milijona več.

Na kakšen način, ni jasno, saj so v razpisnih pogojih sofinanciranje omejevali na najmanj dva milijona in največ osem milijonov evrov pomoči (»sofinanciranje znaša do največ 80 % upravičenih stroškov ob dodatni zahtevi, da je zgornja meja sofinanciranja do največ 8.000.000,00 EUR.«)

Na razpisu je občina iskala denar za obnovo zgornjega dela krožnokabinske žičnice.

Lokalne skupnosti bi lahko sicer računale tudi na polno podporo in bovška občina se je očitno pred oddajo vloge o tem pozanimala, »ali je prijavitelj upravičen do sofinanciranja celotnih upravičenih stroškov, čeprav presegajo znesek 10 mio evrov?«. Toda odgovor ministrstva je bil takrat jasen: »Ministrstvo lahko oceni, ali vloga vsebuje elemente državne pomoči šele po prejemu vloge in pridobljenem mnenju Ministrstva za finance. V nobenem primeru pa znesek ne more preseči 8 milijonov evrov.«

Zakaj je občina vztrajala z desetimi milijoni, bodo verjetno na občini pojasnili po ponedeljkovem sestanku na gospodarskem ministrstvu, kjer da bodo še enkrat več iskali rešitve za Kanin. »Takrat pa mora biti jasno, ali bo država Kaninu pomagala ali pa ga bomo zaprli,« je bil jasen župan Valter Mlekuž.

Če do jeseni ne bo jasnega signala, da obstaja možnost gradnje nove žičnice, že prihajajoče zimske sezone ne bo in Kanin bo zaprl svoja vrata, pa je moral priznati vodja občinske komisije za obnovo Kanina in posoški poslanec Danijel Krivec, ki dvomi, da bi bilo z dokumentacijo kar koli narobe: »Čudi me tudi, da dobijo vsi zasebniki, ne dobi pa nek projekt, ki ima javno lastništvo. Nekateri delajo kolesarske poti, žičnice, pešpoti in druge dopolnitve ponudbe, pri nas pa gre za preživeti ali ne preživeti. Država se bo morala odločiti, ali pomaga ali pa jeseni zapremo, ni druge.«

Zalogaj za gradnjo nove krožnokabinske žičnice, restavracije, infrastrukture za zasneževanje in novih postaj z garažno hišo bi sicer zahteval več kot 50 milijonov evrov.

Infrastruktura kaninskega gorskega centra ima po navedbah župana uporabno dovoljenje do konca naslednjega leta. Do takrat bo francoski proizvajalec Poma tudi prenehal izdelovati rezervne dele za naprave, ki bodo kmalu sicer dopolnile že 50 let.

Na javnem razpisu za naložbe v gorske centre in za nastanitvene zmogljivosti višje kakovosti ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo bo sicer 20 projektov prejelo 69 milijonov evrov.  Od tega bodo smučiščem oziroma gorskim centrom razdelili namesto 30 kar 63,4 milijona evrov, za nastanitve pa bo 5,7 milijona evrov.

Bistveno bolj židane volje so lahko v Smučarskem centru Cerkno, saj bo tamkajšnji upravljavec Hotel Cerkno dobil denarno pomoč za posodobitev treh sedežnic in izgradnjo adrenalinskega parka. Prav tako bosta svoj delež med desetimi prejemniki za skupaj 5,7 milijona evrov pomoči za nastanitve dobila Hotel Dvorec iz Tolmina in podjetje Atar Ivana Kralja, ki bo gradil hotel na bovškem letališču. 

V Sloveniji je v skladu z zakonom opredeljenih 13 gorskih centrov, od katerih se jih je 12 prijavilo na razpis. Odobrenih je bilo 10 projektov s tega področja, in sicer so jih oddala podjetja Vabo, RTC Jakec Trije kralji, Velika planina, Žičnice Vogel Bohinj, Rekreacijsko turistični center Krvavec, Golte, Unitur, Rekreacijsko turistični center žičnice Kranjska Gora, Javno podjetje Marprom ter Hotel Cerkno.

Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek je ob tem ugotovil, da je uspešen zaključek mnogih projektov do konca leta 2023 trenutno ogrožen zaradi draginje, saj pri že odobrenih in izvajanih projektih prihaja do povečevanja stroškov. »To vprašanje smo naslovili na Evropsko komisijo. V naslednjih dneh se bomo s komisijo pogovarjali o tem, kako reševati te situacije, in ena od možnih rešitev je tudi financiranje iz ostanka sredstev, ki hipotetično ne bi bila porabljena,« je povedal.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.