V Reziji želijo varne šolske prostore, večnamensko dvorano in razvoj turizma

Rezija, kjer je prebivalcev vedno manj, njihova srednja starost pa je višja od 60 let, nujno potrebuje ustrezne storitve, da bodo lahko v dolini živele družine. V prvi vrsti je to seveda šola, poskrbeti pa je treba tudi za gospodarski razvoj teh krajev, začenši s turizmom, in primerne cestne povezave, še zlasti na meji s sosednjo Slovenijo, kjer je stanje posebno kritično. To so bile nekatere izmed tem, ki so bile v ospredju pogovora med županjo Rezije Anno Micelli in njenim podžupanom Giulianom Fiorinijem z deželnima svetnikoma Igorjem Gabrovcem (Ssk) in Stefanom Mazzolinijem (Liga). Do srečanja, ki je bilo v četrtek, 5. septembra, je prišlo prav na pobudo podpredsednika deželnega sveta, ki prihaja iz bližnje Kanalske doline in dobro pozna nove krajevne upravitelje v Reziji. Ker se občina nahaja na območju, kjer se izvaja zaščitni zakon za Slovence v Italiji, pa je Mazzolini želel, da ga spremi tudi slovenski predstavnik in je zato povabil Gabrovca, da se mu pridruži.

Kot nam je po srečanju povedal slovenski deželni svetnik, je bilo srečanje zelo koristno. Nova uprava je izredno motivirana in ima jasno pred sabo, katere so potrebe te doline. Največ pozornosti je bilo namenjeno šoli, ki je za Rezijo ključna. Šolsko poslopje trenutno ne odgovarja varnostnim predpisom (predvsem kar zadeva potresno varnost), tako da je potrebno obnove. Za prilagoditev varnostnim normam bi potrebovali poldrugi (1,5) milijon evrov.

Občinska uprava pa je na podlagi opravljene študije izračunala, da bi z investicijo v višini 2,5 milijona evrov poleg prenovljenih šolskih prostorov pridobili še sodobno večnamensko dvorano, s katero bi lahko okrepili kulturno in turistično ponudbo, uporabljal pa bi jo lahko tudi Park Julijskega predgorja, ki ima svoj center za obiskovalce prav v dolini Rezije, in sicer na Ravanci. Občina Rezija se je prijavila tudi na nekatere deželne razpise, da bi pridobila potrebna sredstva, trenutno pa se nahaja šele na 61. mestu.

Županjo Micellijevo je zato zanimalo, če bi se dalo na kak način vendarle priti do nujne finančne pomoči, tako kot so pred časom zagotovili potrebna sredstva za obnovo špetrske dvojezične šole. Gre namreč za edino šolo v tej dolini, ki je zapostavljena že zaradi svoje gorske lege, izredno pomemben pa je tudi jezikovni vidik. V krajevni šoli – v Reziji delujejo vrtec, osnovna in nižja srednja šola – se namreč otroci učijo tudi rezijanskega narečja, ki ga je treba nujno zaščititi in prenašati na mlajše rodove. To je tudi eden izmed prednostnih ciljev nove občinske uprave, ki pa obenem poudarja tudi potrebo po okrepitvi gospodarskih dejavnosti in razvoju turizma. Na srečanju je tekla beseda še o slabem stanju ceste, ki pelje proti Bovcu (z boljšo povezavo bi bil pretok turistov iz bolj razvitega Posočja lažji), opozorili pa so tudi na zapuščeno staro kasarno finančne straže – zdaj gre dejansko že za ruševine -, ki kvari sliko doline.

Deželna svetnika Gabrovec in Mazzolini sta se po srečanju obvezala, da se bosta, predvsem kar zadeva obnovo šole, pogovorila s pristojnim odbornikom Pizzimentijem in preverila, če je mogoče pripraviti nov razpis in priskočiti na pomoč upravi. Preveriti pa bo seveda treba, če so še kje sorodne kritične situacije. Na potrebe in pričakovanja rezijanskih upraviteljev pa bodo opozorili tudi ostale člane odbora.
Igor Gabrovec pa se je še pred srečanjem na županstvu s svojim sodelavcem Milošem Čotarjem sestal tudi s krajevnima kulturnima delavcema Luigio Negro in Sandrom Quaglio na sedežu Muzeja rezijanskih ljudi. O velikem turističnem potencialu, ki ga ima ta dolina z vsemi svojimi jezikovnimi, zgodovinskimi in naravnimi posebnostmi ter zanimivostmi, se je lahko Gabrovec še enkrat prepričal na lastne oči: “Med približno enournim pogovorom z Luigio in Sandrom je v Muzej na Solbici prišlo res veliko ljudi, ki so potem nadaljevali še z ogledom Muzeja brusačev.”

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.