Amandma k volilnemu zakonu predstavili v Trstu senatorka Tatjana Rojc in poslanka Debora Serracchiani 

Vprašanje o tem, kako slovenski skupnosti v Italji še naprej omogočiti, da bo imela svojega predstavnika ali predstavnico v parlamentu v Rimu, je že dolgo v središču pozornosti, ustrezne rešitve, ki bi zagotavljala izvolitev Slovenca v senat ali poslansko zbornico, pa zaenkrat še ni. Ker v parlamentu v tem času pripravljajo nov volilni zakon, je Demokratska stranka v poslanski zbornici vložila amandma, ki sta ga podpisala poslanka Debora Serracchiani in Gianni Cuperlo in za katerega si je prizadevala senatorka Tatjana Rojc. Predlog Demokratske stranke, ki pa ga enotno podpirajo tudi druge levosredinske politične sile, predvideva neke vrste zaščitno klavzulo, ki bi se je lahko v naši deželi poslužile stranke, ki bi na svoje kandidatne liste za poslansko zbornico uvrstile Slovenko ali Slovenca. Če ne bi bil izvoljen noben slovenski predstavnik, amandma predvideva različne možnosti: če bi si samo ena lista s slovenskim kandidatom zagotovila sedež v poslanski zbornici, bi slovenski predstavnik nadomestil zadnjega izvoljenega poslanca s te liste; če bi si sedež zagotovilo več list s slovenskimi kandidati, bi slovenski predstavnik nadomestil zadnjega izvoljenega poslanca na listi, ki je prejela največji delež glasov; če si nobena lista s slovenskimi kandidati ne bi zagotovila mesta v poslanski zbornici, bi Slovencu na listi z največjim deležem glasov vseeno pripadlo zadnje poslansko mesto v FJK.

O amandmaju sta na tiskovni konferenci, ki je bila v ponedeljek, 29. junija, na sedežu Demokratske stranke v Trstu, spregovorili senatorka Tatjana Rojc, ki je pred leti že predstavila tudi predlog ustavne spremembe, da bi na ta način rešila vprašanje slovenske zastopanosti v parlamentu (vendar njena pobuda ni uspela), in poslanka Debora Serracchiani. Svoje video sporočilo je prispeval poslanec Gianni Cuperlo, pisno pa je zadevo komentirala tudi deželna koordinatorka Slovenske komponente DS Valentina Repini.

Senatorka Rojc je izpostavila, da imamo Slovenci že od leta 1963 svojega predstavnika ali predstavnico v Rimu v okviru levosredinskih strank, Demokratska stranka pa še vedno prepričano podpira ta naša prizadevanja. Zato so v sodelovanju s strokovnjaki pripravili svoj amandma k volilnemu zakonu, da bi na tak način končno rešili to vprašanje, saj je predvsem po zmanjšanju števila parlamentarcev (naša dežela jih ima 38 % manj kot prej) pot do rimskega parlamenta še bolj zahtevna, če že ne nemogoča. “Do zadnjega trenutka smo čakali, če bo za to poskrbela desna sredina, vendar se, kot kaže, kljub določenim izjavam ministrov Cirianija in Tajanija ter predsednika Dežele Fedrige in odbornika Robertija, to ne bo zgodilo. Pričakujem tudi, da nas bo v naših prizadevanjih v blitaleralnih pogovorih podprla tudi nova vlada Janeza Janše.” Senatorki Rojc se zdi tudi absurdno, da 25 let po sprejemu zaščitnega zakona št. 38/2001, ki obvezuje Italijo, da poskrbi za ustrezna določila, s katerimi bi olajšala izvolitev Slovenca v parlament, vprašanje še vedno ni rešeno, izpostavila pa je tudi podporo predsednika Mattarelle prizadevanjem slovenske skupnosti, da si zagotovi svojega prestavnika. Slovenski parlamentarec vsekakor ne bi bil le predstavnik narodne skupnosti, temveč celotnega našega prostora in tukajšnjih prebivalcev.

Poslanka Debora Serracchiani je dodala, da leva sredina govori z dejanji in enotno predstavlja svoj predlog glede zagotovitve slovenske zastopanosti v parlamentu, medtem ko ostaja desna sredina le pri besedah. Desna sredina bi lahko rešila to vprašanje, je poudarila poslanka in nekdanja predsednica Dežele FJK. Zdaj bo jasno, na kateri strani je, ko bo treba odločati o tem predlogu. Debora Serracchiani je bila sicer zelo kritična tudi do samega volilnega zakona, s katerim naj bi večina ciljala na to, da bi si zagotovila popolno oblast, ne pa stabilnost.

Deželna koordinatorka Slovenske komponente DS Valentina Repini se je zahvalila senatorki Rojc, poslanki Serracchiani ter poslancu Cuperlu za njihova prizadevanja in izrazila zaskrbljenost zaradi nasprotovanja desne sredine predlogu. Tudi sama ocenjuje, da ima ta zdaj priložnost, da s konkretnimi dejanji pokaže željo po okrepitvi zaščite slovenske manjšine v Italiji. Z zagotovljeno zastopanostjo Slovencev v Rimu bi namreč le še potrdili pluralno, večkulturno in večjezično naravo naše dežele.

Gianni Cuperlo je v svojem sporočilu razložil, da je večina v pristojni poslanski komisiji trenutno popravek začasno umaknila iz obravnave. Ker pa se govori o tem, da bi lahko večina na volilni zakon vezala zaupnico, obstaja konkretna nevarnost, da popravkov sploh ne bo.

 

Un emendamento alla riforma della legge elettorale è stato presentato lunedì 29 giugno a Trieste dalla senatrice Tatjana Rojc e dalla deputata Debora Serracchiani, entrambe del Pd, in una conferenza stampa durante la quale è stata illustrata una norma intesa a favorire l’accesso al Parlamento italiano di candidati appartenenti alla minoranza slovena.

Il perimetro costituzionale italiano, ha spiegato Rojc, “non consente di introdurre il ‘seggio riservato’ per un rappresentante della minoranza slovena, per cui con l’aiuto di esperti abbiamo elaborato una norma che possa fungere da stimolo alle forze politiche affinché assicurino a rappresentanti della minoranza slovena candidature in posizione eleggibile”. L’articolato sistema è modellato sul sistema promozionale previsto per la comunità ladina in Trentino-Alto Adige e permetterebbe di tutelare la minoranza slovena senza modificare il numero di seggi spettanti alla circoscrizione Friuli Venezia Giulia