Obstrukcija na kateri koli politični ravni ni nekaj novega. Najbolj pogosto se uporablja kot politično motivirano nesodelovanje v jasen znak nestrinjanja pri sprejemanju odločitev. Običajno je to ukrep manjšine, ki pa nima resnejšega učinka od otroškega jeznega cepetanja. Ko pa se tega posluži večina, pa to posledično vpliva na sklepčnost in s tem paralizira delovanje političnega telesa, ki ima edino pristojnost za sprejemanje odločitev.
Dogajanje v kobariškem občinskem svetu je zoprno z več vidikov. Po eni strani gre za tipično vseslovensko kronično polarizacijo, ki se je preslikala z državnega na lokalno. Paraliza seveda pride s stroškom nepotrebnega dela za občinsko upravo, vsote pa lahko neprimerljivo narasejo, ko govorimo o zastojih državnih ali evropskih projektov. V tem primeru verjetno lahko govorimo tudi o spopadu egov, ki za eno ali drugo stran povzroča zgražanje in obsojanje. Nevtralni pa so (še enkrat več) razočarani, da se njihovi izvoljeni predstavniki v političnih igricah ne zavedajo svojega poslanstva, temveč znižujejo zaupanje v lokalne institucije. Občasna obstrukcija namreč ukrade pozornost, dolgotrajna pa vodi v izredne razmere, kjer v skrajnem primeru po posredovanju vlade sledijo predčasne volitve. No, v Kobaridu je sreča ta, da bodo redne volitve očitno predčasne.
Toda tudi to je odlika politike, čeprav slaba. Bolj je seveda pomembno, kako preseči prepad (med večino, ki se svoje moči zaveda) in županom (ki se prav tako zaveda moči) s podporniki, ki pa jih bo očitno vedno manj.
In tako šele na koncu teh kolobocij pride vprašanje o vsebini, zakaj do obstrukcij sploh prihaja. Na koncu pa tudi to ni važno. Prav je tako, da se v občinskem svetu odloča, četudi se odloči narobe. Ni pa prav, da se ne odloča.
(b.m.)