Občina Bovec je naposled objavila javno zbiranje ponudb za izbor vlagatelja za vstop v družbo Sončni Kanin kot novega družbenika z dokapitalizacijo z namenom oživitve in prenove smučišča Kanin. Po pojasnilih je lokalna skupnost obvestilo poslala na številne naslove po vsej Evropi, medtem ko je potencialne vlagatelje, ki so se že mudili v Bovcu, še posebej opozorila na zbiranje ponudb, ki se izteče 20. julija.

Zato javno zbiranje ponudb za vstop investitorja v družbo Sončni Kanin d.o.o. ni zgolj lokalni razpis za obnovo smučišča, izpostavlja občina, temveč je priložnost za ponovno aktivacijo visokogorske, čezmejne in celoletne alpske destinacije, ki ima zgodovino, naravno snežno prednost, obstoječo turistično prepoznavnost Bovca in Doline Soče ter potencial, da ponovno postane eden najprepoznavnejših gorskih projektov med Slovenijo in Italijo.

“Namen postopka je izbor vlagatelja, ki bo sposoben zagotoviti finančno izvedljivost projekta, izvedbo v dogovorjenem terminskem načrtu, kontinuiteto obratovanja žičniških naprav po ponovnem zagonu, dolgoročno vzdrževanje infrastrukture ter varovanje javnega interesa,” so zapisali na Občini Bovec.

Od potencialnega vlagatelja pričakujejo vsaj 25 milijonov evrov visok vložek, pojasnjuje predsednik komisije za Novi Kanin Danijel Krivec: “Vsi pogoji so natančno navedeni v razpisni dokumentaciji – najprej 2,5 milijona evrov, pozneje pa še preostalih 22,5 milijona z drugimi finančnimi instrumenti. S tem iščemo strateškega partnerja, ki mu bomo pozneje podelili vse pravice za gradnjo. O tem smo že obvestili vse ekipe, ki so se doslej predstavile na občini, od Križajeve in družbe CDC iz Bocna do konzorcija Promotor, seveda pa smo obvestilo razposlali na več sto elektronskih naslovov po vsej Evropi in širše.”

Toda finančni zalogaj za predvideno naložbo v obnovo in širitev gorskega centra je bistveno večji in po obstoječih projektantskih ocenah znaša več kot 100 milijonov evrov. Marca sta namreč podjetji SKA Projekt in Projekt Nova Gorica predstavili projektno dokumentacijo za oživitev Kanina, kjer predvidevata novo krožno kabinsko žičnico in sedežnico Veliki Graben, podzemno trietažno garažno hišo s 700 parkirnimi mesti in novo restavracijo.

Bo država dala (vsaj) 75 milijonov?

Bovška občina že dolgo časa pričakuje, da bo razliko v naložbi prispevala država, je jasen Krivec: “Mi računamo na enake ukrepe, kot so jih bila z 80-odstotnim sofinanciranjem deležna tudi druga smučišča. Če pa nekdo pride tudi z večjim vložkom, je seveda dobrodošel. Za zdaj vprašanje, koliko bo prispevala država, še ni na mestu, saj so predvidevanja nespametna. Važno pa je to, da se zdaj o vložku resno pogovarjamo, prej pa so nekateri o naložbi države v Kanin le govorili in ničesar realizirali.”

Ponudbe zbirajo do 20. julija, do takrat Krivec pričakuje, da bodo pridobili gradbeno dovoljenje. “Takrat pa začnejo teči roki, ki so bolj odvisni od partnerja, ki bi vstopil v to zgodbo. Opredeljeno je, da mora biti to vsaj v treh letih.”

Po projektnih in prostorskih podlagah znaša obstoječa površina smučišča na slovenski strani približno 48,3 hektarja. Nova dodatna relevantna površina po predlagani spremembi namenske rabe oziroma razširitvi znaša približno 79,3 hektarja. Skupne površine v Sloveniji bodo približno 130 hektarjev, skupaj z italijanskim delom pa 200. “Ta nova projektna površina ne pomeni zgolj zamenjave žičniške infrastrukture, temveč ustvarja podlago za kakovostnejšo ureditev smučarskih površin, boljše upravljanje tokov obiskovalcev, večjo varnost, boljšo uporabniško izkušnjo in močnejše tržno pozicioniranje smučišča. Pri projektih takšnega obsega je pomembno, da resni investitorji priložnost najprej preverijo. Kanin združuje več elementov, ki jih je v Alpah težko najti na eni lokaciji: visokogorje, sneg, čezmejnost, poletni outdoor trg, obstoječo turistično prepoznavnost in možnost razvoja dodatnih športnih, turističnih in dogodkovnih produktov. Vstop v postopek za investitorja ne pomeni takojšnje dokončne investicijske odločitve. Pomeni možnost pregleda dokumentacije, preverjanja podatkov, oblikovanja ponudbe in ohranitve strateške opcije. Pri takšnih projektih največje tveganje za resnega investitorja pogosto ni, da se po pregledu ne odloči za ponudbo, temveč da priložnosti sploh ne preveri,” navajajo v ponudbi.

Na Kaninu so v rekordni sezoni leta 1984 našteli približno 144.000 smučarjev. V najboljših dneh je smučišče gostilo od 4000 do 6000 smučarjev dnevno. Po vnovičnem odprtju in povezavi s smučiščem Na Žlebeh (Sella Nevea) so 31. decembra 2017 z bovške strani imeli rekordnih 1320 potnikov, na skupnem čezmejnem območju pa od 2000 do 2500 smučarjev. Ocenjujejo, da bi obnovljeno smučišče Kanin dnevno lahko obiskalo 3000 ljudi, skupaj s smučarskim centrom Na Žlebeh pa 5000. Prav tako poudarjajo tudi poletni potencial najvišjega slovenskega smučišča, ki se uvršča med najbolj zasnežena visokogorska smučarska območja v Alpah. Letno povprečje zapadlega snega na območju Kanin – Na Žlebeh je od 10 do 12 metrov.