32. Pohod čez namišljeno črto z Livka an Topoluovega do Sv. Martina an Konauca

Kadar se v Benečiji guori o čezmejnem sodelovanju, pa še posebno parjateljstvu, po novoletnem srečanju Slovienju iz Videnske pokrajine an Posočja (organizavajo ga od lieta 1971 napri, op. ur.), se pomisle na Pohod čez namišljeno črto, ki lieta 1994 je parvi krat šu čez tist ‘preklet konfin’ an le napri povezuje vasnjane iz Topoluovega an z Livka, an ne samuo. Je pohod, pa predvsiem parložnost, de se srečajo vsi, ki šele verjamejo v muoc sodelovanja an se čutijo part adne same skupnosti an ki zvestuo sprejmejo tud nove ljudi, ki mislejo pru takuo. 

Ku ponavad sta na trecjo nediejo junija (lietos je biu 21.) KD Rečan_Aldo Klodič an Krajevna skupnost z Livka organizala tel tradicionalni pohod, ki je biu že 32. po varsti. Parjatelji iz Benečije, iz Topoluovega an iz drugih koncu dolin, številna skupina CAI Val Natisone, so prehodil pot do Brieze an se z Livčani ušafal na prestoru v host, ki je posvečen spominu na Alda Klodiča, ki je z Zdravkom Likarjem nazaj odparu telo pot čez konfin med Posočjem an Rečansko dolino. 

Bla je zaries liepa ura an četud je bluo zlo guorkuo, ljudje so užival v kratkem kulturnem programu sred gozda. Piela je Anja Skočir Šefman, ki je doma pru z Livka (nje glas že puno cajta čujemo tud na Sejmu beneške piesmi), s kitaro jo je pa spremlju Davide Dortih. Lietos sta zagodla an zapiela tud Fernanda Pardini an Raffaele Scognamiglio, ki jih poznamo ku duo Gushi. Katja Roš, velika parjateljca Rečana an ki je tud ku novinarka sledila pohodu že lieta an lieta, je spomnila vse, kera je bla stara navada za polietni solsticij, zak pru tist dan se je začelo polietje. 

An ku je v navadi že kako lieto, so od tuod šli vsi kupe napri pruot cierkuci Svetega Martina. Tisti, ki vsako lieto prehodjo tele staze, so viedli, de jih čakajo še Škarje an Ključ, starmi klanci. Marjan Mašera z Livka je poviedu, de sviet, ki mu Benečani pravejo Škarje, za Livčane je Brieza. 

Čepru so hodil po host, jih je preganjala ica an zatuo so hitro šli do Sv. Martina, kjer jih je čaku gaspuod nunac Michele Molaro. Z njim so zmolil dvojezično mašo. 

Potle je biu cajt za se nomalo odpočit. Vsak je parnesu kiek za jest al pa za pit. Livčani so ku ponavad parnesli matajursko domacjo skuto, salame an pru dobar kruh. Okuole mize se je čulo: “Pokuš tisto gubanco, je pru dobra”. Speku jo je Piero Žnidarju po riceti njega rance mama Romilde. Pa tud brat Paolo je speku kruh an naroču hčeri, naj ga nese na Sv. Martin za pohod. Lepuo je videt, de tel pohod je v sarcih puno Topolučanu an de tud tisti, ki niso mogli prit, so pomislil šenkat vsiem druzim kiek posebnega. 

Ku smo že napisal, je bla adna liepa skupina članu CAI Val Natisone an pru zauoj tuolega so se lietos odločil, de bojo parvi krat šli še do Prievala, do koče od CAI. Naj vas zmislemo, de 2. junija so praznuval deset liet, od kadar je Koča pod Sv. Martinam odparla vrata. Pa tud, pru na 21. junija CAI Val Natisone praznuje sojo obletnico, sa sekcija je bla odparta lieta 1971. Dopunil so 55 liet delovanja. Par koči so jih čakal Paolo an Lucia Morelli de Rossi, ki skarbita, de vsak konac tiedna je koča odparta, an Paolo Tomasetig, zet Žefcjove hiše iz Konauca. Parpravli so jim kiek za pod zob an po kratki pavzi jih je Paolo pospremu do velikega an starega kostanja, za kerega skarbi, de bo oku njega nimar lepuo an čedno. Natuo jih je sparjeu v Žefcjovi hiš, kjer jim je pokazu stare dokumente an blaguo, ki se ga je ankrat nucalo za živiet an dielat.
Potle, čepru so bli že vsi utrujeni, so šli po gozdni poti nazaj do Topoluovega. Od tam Planinska družina Benečije je s kombijem odpeljala damu parjatelje z Livka. 

Za vse je biu zaries zlo liep dan: okrepile so se vezi med ljudmi, ki vsak dan s prostovoljnim dielom, posebno pa z veliko ljubeznijo gledajo obogatit naš prestor. Seviede je nimar odparto vprašanje, kakuo tuole prenest na družine an mlade z adne an druge strani meje, ki donas se malo manj na poznajo vic med sabo.